Dön diyemedim Bi' türlü canım özleyemedim
Önleyemedim ama gittiğin o geceyi
Gururu yıkıpta gel diyemedim
Bak, yine gözlerim parçalı bulut
by Sanderlei Silveira - 22/03/2023
Dön diyemedim Bi' türlü canım özleyemedim
Önleyemedim ama gittiğin o geceyi
Gururu yıkıpta gel diyemedim
Bak, yine gözlerim parçalı bulut
İstersen kapa parçamı, unut
Elimde neşter kesmeye hazırım
İçimde son kalan o parçanı bulup
Uyuştur aşkını derine ver
Artık sana yenilemem
Git, gözüm görmesin o güzelliğini
Yeniden sen diye deliremem
Bana hak ver ya da al deş beni
Yanındakine ben kardeş dedim
Ben, beni çıkarıyorum o dip kuyudan
Sen çek elini benden, kalleş seni
Acıları üzerime siz saldınız
En büyük hatanız, kör sandınız
Ama değilim
Siz ne anlarsınız
Elini ver bana bu son dansımız
Kahretsin, yine terse bak
Doğadaki renklerim hep sana
Siyaha çalan penceremdeyim
Gölgeni izleyip, her sabah
Bi gün de git bana yazdırma
Yaralarım acıyo be bastırma
Onunla evdesin her gün
Boynuna yapışıp azdırma
Dönülmüyor, aşk binince inada
Kaçıncı yoksayış, ekleme bi' daha
Uzaktayım
Zaten seni sevmek eşitti en büyük günaha
Gözünde bal gibi suçluydum
Ulan aptal, neyine borçluydum?
Peki dört yıla yakındır boş muydum?
Onunla yatmakta hoş muydu?
Sessizliğimize yenildik anne
Sustuğuma bakma gözüm hep kan be
Kendimi biledim şu uğurda her gün
Aşkına sokayım ben hazırım harbe
Bu günahsız gözlerimi de yaktırma bana
Sana mı ona mı inanıyım battım yalana
Tam unuttum dediğim an bulaştın yakama
Bi' de onu öperken de baktın ya bana sen
En pis hali nefretin huzuru
Beni düşünmeden kendine çektin
Bu masaya bi' resmin az geldi
Dön de gururum yine bana ihanet etsin
Bu evi, eşyaları bile sattırma bana
Bütün odaları sen ve kapandım odama
Kilidimi beynime vurup çektim kapıyı
İçeriye beni bile alan olmasa da, gel
Bana mutsuzmuş gibi bakma
İstanbul neresi diye bile sorma
Gidiyorum, beni biliyosun duramam
Sırtıma koyduğun onlarca tonla
Yine her gece kendini yazdırma bana
Bi' bırak beni ona buna sordurmasana
Düşünme sen gidince öldüğümü falan
Tek derdim onunla uyuduğun zaman
İsterdim başkası kokunu bilmesin
Ya da bilmeseydim şimdi kimlesin
Bu daha zor, onu biliyorum, onu tanıyorum
Unutamıyorum Sonumu ecelden önce getirttirme bana
Garezim seni bana hiç unutturmamana
Kötüyüm bunu bile bile öldürme beni
Meleğim gibi bir gece sol yanıma gel
Bana düşmanmış gibi bakma
Ben yokken ne oldu diye sorma
Ölüyorum, bunu biliyosun
Duramam, ömrüme koyduğun onlarca sonla
Nisem mogel reči, da se vrnem, nekako nisem mogel zamuditi svoje drage
Tiste noči se nisem mogel izogniti
Ne bi mogel reči, da bi prišel z uničenjem ponosa
Poglej, spet so moje oči razdeljene v oblaku
Če hočeš, me pokrije, pozabi
Pripravljen sem razrezati skalpel v roki
Poiščite tisti zadnji del mene v meni
DOPE Daj svojo ljubezen globoko
Ne obnavljam vas več
Pojdi, naj moje oči ne vidim tvoje lepote
Ne morem se noriti več zate
Dajte mi zasluga ali me odnesite
Poklical sem tistega zraven tebe, brat
Iz tega globokega dobro me spravim
Odstranite me z roko, izdajte
Sprožil si bolečino
Vaša največja napaka, mislili ste, da je slepa
Ampak nisem
Kaj razumete
Daj mi roko, to je naš zadnji ples
Prekleto, še enkrat pogledat nazaj
Moje barve v naravi so vedno za vas
Sem na svojem črnim oknu
Vsako jutro gledate svojo senco
Nekega dne pojdi in mi ne piši
Rane me bolijo, ne zatirajo
Vsak dan si doma z njim
Drži se na vrat
Ni obračanja nazaj, ko se ljubezen vklopi, je trmasto
Koliko opustitve, ne dodajte še enega
Jaz sem odsoten
Ljubezen te je bil že enak največjemu grehu
Bil sem kriv kot med v tvojem očesu
Ti idiot, kaj sem dolžan?
No, ali sem prazen skoraj štiri leta?
Je bilo lepo spati z njim?
Podležili smo si tišino, mati
Ne glej, ko molčim, oči so vedno kri
Vsak dan sem se iz tega razloga poznal
Naj se v tvojo ljubezen, pripravljen sem na vojno
Ne prisili me, da zažgejo te brezgrešne oči
Ali verjamem tebi ali njemu?
Ravno ko sem rekel, da sem pozabil, si se zmešal z mano
Pogledal me je, ko ste ga poljubljali
Najslabša oblika je mir sovraštva
Potegnil si me, ne da bi razmišljal
Za to mizo je prišlo malo slike
Vrni se in naj me spet izda moj ponos
Ne prisilite me, da prodajam to hišo, niti pohištva
Vse sobe ste in sem zaklenjen v svojo sobo
Zataknil sem ključavnico na možgane in potegnil vrata
Pridite, tudi če me niti ne spusti
Ne glej me, kot da si nesrečen
Niti ne sprašujte, kje je Istanbul
Grem, veš, da se ne morem ustaviti
Z desetimi tonami, ki jih nataknete na moj hrbet
Ne pišite se mi več vsak večer
Samo naj ga ne vprašam
Ne mislite, da sem umrl, ko ste odšli
Vse, kar me zanima, je, ko spiš z njo
Želim si, da nihče drug ni vedel tvojega vonja
Ali če nisem vedel, kdo ste zdaj
Težje je, vem, vem
Ne morem pozabiti, ali me ne konča pred smrtjo
Sovražim, da me nikoli ne pozabiš
Slabo sem, da me namerno ne ubij
Pridite na mojo levo eno noč kot moj angel
Ne glej me kot sovražnika
Ne sprašujte, kaj se je zgodilo, ko me ni bilo
Umirem, to veste
Ne morem se ustaviti, z desetimi konci, ki jih dam v moje življenje